RIŽ

Foto: α is for äpΩL †, Flickr

Riž uspeva predvsem v jugovzhodni Aziji in Afriki. V azijskih državah je za večino sestavni del vsakega obroka, jemo pa ga po celem svetu. Za njegovo vzgojo je potrebne dosti vode, predvsem pa težkega dela. Opravlja ga poceni delovna sila, ki je dostikrat prisiljena delati v nečloveških razmerah.

V letu 2014/2015 smo pojedli več kot 485 milijonov ton riža

Statistični podatki pričajo, da je riž drugi najpomembnejši žitni pridelek takoj za koruzo glede na obseg proizvodnje. Letna proizvodnja riža znaša približno 600 milijonov ton in je na prelomu 21. stoletja prehitela proizvodnjo pšenice in koruze. Z več kot 200 milijoni ton je Kitajska vodilni svetovni proizvajalec riža, Indija pa država z največjo površino, kjer poteka žetev riža. Poleg teh dveh držav je riž gospodarsko pomembna kultura tudi na Tajskem, v Vietnamu, Burmi, v Indoneziji in v državah zahodne Afrike. Dogajanje na riževih poljih pa ni tako bleščeče kot številke iz statističnih podatkov.

Pridelava riža je težaško delo, ki ga v mnogih deželah dokazano opravljajo prisilni delavci in otroci.

Svetovna proizvodnja riža je v drugi polovici 20. stoletja močno narasla, zaradi česar so cene za izvoz riža v obdobju od leta 2011 do 2016 občutno padle. Lastniki riževih polj so se znašli v brezizhodnem položaju, saj za svoje delo niso prejeli plačila, ki bi jim omogočalo preživetje. Zato podobe zgaranih sužnjev na riževih poljih še zdaleč niso stvar preteklosti. Pridelovanje riža namreč (predvsem v zadnjem desetletju) sovpada z izkoriščanjem – predvsem revnih in otrok, ki za svoje delo ne dobivajo ustreznega plačila. Delavci delajo cel dan na žgočem soncu in so kruto kaznovani, če si vzamejo krajši odmor. Pri vzgoji riža so vsakodnevno izpostavljeni nevarnostim zaradi uporabe različnih kemikalij, kot je na primer glifosat, pesticidi in gnojila pa so povzročitelji mnogih hudih bolezni, s katerimi se soočajo delavci brez kakršnekoli zaščitne opreme.