Foto: Nestle
Foto: Nestle
Velika večina kakavovih zrn, ki končajo v zapeljivih tablicah čokolade na evropskih policah, prihaja z majhnih zahodnoafriških plantaž kakavovca.
Čokoladna industrija je vredna najmanj 110 milijard dolarjev in je v lasti 10 največjih predelovalnih multinacionalk. Čeprav se večina kakava porabi na severni polobli, pa raste le v ekvatorialnih deželah v Afriki, Južni in Srednji Ameriki in Aziji. V teh deželah letno pridelajo 4,2 milijona ton kakavovih zrn.
Daleč največja proizvajalka kakava je zahodna Afrika, saj pokriva več kot 70 % celotne svetovne potrebe po kakavu. Več kot ena tretjina te dobrine prihaja iz Slonokoščene obale, 20 % pa iz sosednje Gane. Če ste svojo tablico čokolade kupili v običajni trgovini v Sloveniji, obstaja 90-odstotna verjetnost, da kakav v njej prihaja iz teh dveh dežel. Samo Slonokoščena obala je lani izvozila 1,8 milijonov ton kakava, kar je dve petini svetovne proizvodnje.
Kar pa se dogaja v teh deželah, pa sploh ni tako sladko.
5 bogatih multinacionalk na eni strani in 5 milijonov revnih pridelovalcev na drugi strani prodajne verige.
Več kot 90 % kakava raste na zelo majhnih družinskih kmetijah, ki jih je okrog 5,5 milijonov. Zaradi izredno konkurenčnega trga se cene kakava ves čas nižajo, pritiski na pridelovalce pa večajo. Lastniki plantaž tako zaslužijo od 0,5 do 0,8 evra na dan, kar ni dovolj niti za njihovo preživetje, kaj šele, da bi spodobno plačali svoje delavce in jim omogočali normalne pogoje. Zato raje od trgovcev z ljudmi ali od revnih in naivnih staršev odkupijo otroka. Ta postane njegov suženj.
Na predelovalni strani pa je slika povsem drugačna. Celotna industrija je v rokah petih podjetij, ki tekmujejo za še večji tržni delež in višji dobiček. Podjetja, ki nadzorujejo več kot polovico svetovnega trga, so Cargill, Barry Celllebaut, ADM, Petra Foods in Blloomer. Podobno je pri proizvodnji čokolade: samo pet podjetij ima v lasti dve tretjini tržnega deleža (Mars, Mondelez, Nestle, Hershey in Ferrero). Do leta 2012 je svetovni trg čokoladnih izdelkov ustvaril 80 milijard dolarjev neto prometa, v letu 2016 pa se bo predvidoma povečal na 100 milijard dolarjev. V deželah kakava pa nizki in nezanesljivi prihodki silijo lastnike plantaž v hudo izkoriščanje delavcev in otrok ter kršenje mednarodno priznanih načel iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah.
Približno 95 % vse čokolade na svetu ima na vesti prisilno, otroško ali izkoriščevalsko delo
Delavci so prisiljeni v opravljanje neplačanih nadur in izpostavljeni nevarnostim pri uporabi različnih kemikalij in nevarnega orodja. V Gani in Slonokoščeni obali na plantažah kakava dela več kot 2 milijona otrok, od katerih jih kar 500.000 opravlja nevarna dela, ki resno ogrožajo njihovo fizično in mentalno zdravje, kratene pa so jim tudi pravice do svobode in izobraževanja. Otroci med drugim vsakodnevno uporabljajo ogromne mačete, s katerimi se mnogokrat resno poškodujejo, nosijo težka bremena (60-kilogramske vreče kakavovih zrn), izpostavljeni pa so tudi nevarnim kemikalijam, kot so pesticidi in gnojila. Mnogi od teh otrok so žrtve trgovine z ljudmi in prisilnega dela, trpijo nehumane zlorabe s strani lastnikov plantaž ter niso skoraj nikoli plačani za svoje delo. Število otroških žrtev se od leta 2010 vztrajno povečuje.
Otroci na enem koncu sveta garajo tudi po 100 ur na teden, da je čokolada za otroke na drugem koncu sveta čim cenejša.
Otroci na plantažah so stari od 5 do 16 let. Njihov delovni dan se začne ob šestih zjutraj in konča zvečer. Zaradi uporabe ostrega orodja so mnogokrat resno ranjeni, poleg tega nosijo izjemno težka bremena. Če niso dovolj hitri ali če poskušajo pobegniti, jih prebičajo. Otroci niso zaščiteni pred kemikalijami. Dobivajo zelo malo in zelo poceni hrano, kot je na primer koruzna pasta. Spijo na lesenih deskah v majhnih zgradbah brez oken ter nimajo dostopa do čiste vode ali sanitarij. Mnogi od njih so ponoči priklenjeni. Velika večina mladih pobiralcev kakava ni nikoli videla, kako izgleda tablica čokolade, kaj šele, da bi jo okusila.
Vir: društvo Focus
Foto: Daniel Rosenthal / Laif