Jutro kot vsako. Ko se umijete in si obraz namažete s kremo ter ga olepšate z ličili, iz kuhinje že diši po jutranji kavi. Privoščite si jo s ščepcem sladkorja, zraven pa spijete kozarec pomarančnega soka in ugriznete v čokoladni rogljič. Med zajtrkom na tablici poiščete recept za škampe v rižoti, ki jih boste pripravili za večerjo, potem pa zadovoljno skočite v novo obleko. Še zadnji pogled na mobilnik in že ste nared za nov dan. Vaše jutro je popolno, resnica pa je, da ste že v prvi uri novega dneva uporabili najmanj deset izdelkov, ki so bili po vsej verjetnosti narejeni v suženjskih ali izkoriščevalskih razmerah. Ste se kdaj vprašali, od kod in na kakšen način pridejo v vaše roke?
Po zadnjih podatkih US Department of Labor je najmanj 136 različnih izdelkov za vsakdanjo rabo pridelanih ali izdelanih v nehumanih ali cel brutalnih izkoriščevalskih razmerah. Mnogi od njih nastanejo pod rokami žrtev trgovine z ljudmi ali otrok, ki so vsakodnevno ustrahovani, pretepeni, ali podvrženi drugim zlorabam, kot so izjemno slabo plačilo, nevarne delovne razmere, psihična zloraba.
Številk o “sodobnih sužnjih” je toliko, kolikor je organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko. Po podatkih International Labour Organization (ILO) je na svetu 21 milijonov žrtev prisilnega dela, po podatkih organizacije Walk Free pa skoraj 36 milijonov. V delo v vseh gospodarskih sektorjih pa naj bi bilo še vedno vpetih tudi najmanj 168 milijonov otrok (vir: ILO). Zanimivo je, da je danes na svetu več sužnjev kot kadarkoli v zgodovini. Zaradi hlastanja potrošniške družbe po vedno cenejših izdelkih se je pridelava oziroma izdelava le-teh preselila v dežele tretjega sveta, skrita pred našimi očmi, zaslepljenimi od bleščečih embalaž na prodajnih policah.
Seznam izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan in s tem spodbujamo moderno suženjstvo, je dolg in presenetljiv, resnica za njihovimi embalažami pa ni ne sladka ne lepa in nikakor ne okusna.
Foto: UNHCR / S. Baldwin